Na ljubljanskem referendumu več kot 93 odstotkov glasov proti, a kvorum ni bil dosežen

Po preštetih glasovih z vseh ljubljanskih volišč je jasno, da zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, je pa velika večina glasovala proti odloku o parkirni politiki.

Glasovanje je potekalo na 257 voliščih. Manjkajo le še glasovi po pošti, za katere pa ni pričakovati, da bi spremenili izid referenduma.

Proti je glasovalo 93,96 odstotka tistih, ki so prišli na referendum, to je 40.324 volivcev. Za uspeh referenduma bi morali pobudniki doseči zavrnitveni kvorum – proti odloku bi morala glasovati najmanj petina vseh volivcev, to je 45.452.

2.592 ljudi je na glasovnicah obkrožilo ZA, 88 glasovnic je bilo neveljavnih.

Rezultati so objavljeni na tej povezavi. Volilna udeležba je bila 18,93-odstotna.

Več o odzivih na rezultat preberite v članku na tej povezavi.

Zagnal se je "volilni stroj"

Po besedah tajnika občinske volilne komisije Gregorja Riglerja je vse potekalo gladko.

"Na nek način smo zadovoljni, da je ta referendum bil, ker se bližajo lokalne volitve. Ljubljanske so najbolj zahtevne volitve v celi Sloveniji, ker imamo tri glasovnice, dvakrat štejemo preferenčne glasove, imamo 1.800 kandidatov," je povedal in poudaril, da so veseli, da so tako "zagnali ta volilni stroj s strokovnega dela".

Stroški referenduma znašajo okrog milijon evrov. Največji strošek je pošta, okrog 350.000 evrov, pa volilni odbori in volilna komisija, je naštel.

Referendum je lokalna volilna komisija izvedla sama, državna volilna komisija pri tem ni pomagala. Slednja bi občini po Riglerjevih besedah pomagala predvsem, če bi ji omogočila uporabo že utečene infrastrukture. A na državni volilni komisiji so po njegovih besedah pojasnili, da bi za izvedbo lokalnega referenduma z njihovo infrastrukturo morali zagnati delo treh ministrstev. Program so tako pripravili sami.

Izjavo Gregorja Riglerja si lahko ogledate v spodnjem videu.

Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk (15.a, 15.b in 15.c člen), ki ga je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel na seji dne 23. 3. 2026?"

Ljubljanskega referenduma se je do 11. ure udeležilo 4,78 odstotka, do 16. ure pa 10,77 odstotka od 227.324 volilnih upravičencev. Na predčasnem glasovanju, ki je potekalo od torka do četrtka, je glas po podatkih občinske volilne komisije oddalo 4600 ljudi. Za primerjavo - predčasnega glasovanja pred lokalnimi volitvami leta 2022 se je udeležilo 7000 volivcev.

Kršitve volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je v času volilnega molka, ki se je začel v petek ob polnoči, do zdaj prejela tri obvestila o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za dve obvestili se je izkazalo, da ne gre za kršitev volilnega molka. Inšpektorat za notranje zadeve na podlagi prejetih obvestil obravnava eno zadevo, za katero obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka v televizijskem programu, so danes za STA pojasnili na ministrstvu.

Ljubljanska občina v kampanji ni sodelovala, župan Zoran Janković pa je vztrajal, da bodo volivci glasovali o odloku, ki ne obstaja. Referenduma se ne namerava udeležiti, je napovedal. Danes župan ne bo na voljo za izjave, so sporočili iz njegove službe za odnose z javnostmi.

To je tretji občinski referendum po letu 2000 in prvi, ki ga je sprožila obsežna akcija zbiranja podpisov občanov. V Civilni iniciativi za Ljubljano so jih s pomočjo somišljenikov zbrali nekaj več kot 14.000. Čeprav je Mestna občina Ljubljana odlok umaknila, so v civilni iniciativi pri referendumu vztrajali, saj je bil umik po njihovem prepričanju pravno sporen.